Pogosta vprašanja

Izraz “split” klimatska naprava izvira iz  tehnične in danes največkrat uporabljene rešitve, kjer je klimatska naprava razdeljena na dve enoti. Na notranjo in zunanjo enoto, kateri sta med seboj povezani s cevmi preko katerih kroži hladilni plin. Prvotne klimatske naprave so bile namreč največkrat vgrajene v okna kot ena naprava. Zunanji del je v okoliški zrak odvajal toploto notranji pa hladil.

“Multi-split” predstavlja sistem treh ali večih elementov, kjer imamo eno zunanjo in več notranjih enot. Takšen sistem je primeren takrat, ko potrebujemo hlajenje/gretje večjega števila notranjih prostorov.

V čem je razlika med klimatsko napravo in centralnim klimatskim sistemom/klimatom? Klimatske naprave se od večjih centralnih klimatskih sistemov ločijo po tem, da ne omogočajo prezračevanja in dotoka svežega zraka ter so manj primerne za zagotavljanja ustrezne temperature zraka na večjih površinah. Za takšne površine so split klimatske naprave neracionalne, saj odvedena toplota predstavlja čisto izgubo energije. Toplotne črpalke, kombinirani in zahtevni sistemi omogočajo izkoristek v obliki gretja sanitarne vode. Prav zato split klimatkse naprave priporočamo za klimatiziranje posameznih prostorov ali prostorov, kjer moramo zagotoviti primerno temperaturo zraka le za krajši čas.

Klimat je osnovni element – naprava centralnega klimatskega sistema. Sestavljen je modularno glede na zahteve naročnika oz cilja. Osnovna postavitev praviloma zajema filter vstopnega in izstopnega zraka, sistem ventilatorjev, ki ustvarjajo potreben tlak za zagotovitev kroženja zraka, toplotni izmenjevalec in in enega od sistemov za rekuperacijo toplote med odpadnim in svežim zrakom. V primeru potreb po sušenju zraka ima sistem za hladnim izmenjevalcem še toplega ali električne grelne spirale, kjer je potrebno zagotavljati konstantno stopnjo vlažnosti pa dodatne vlažilce zraka.

Hladilni agregat je toplotna črpalka namenjena hlajenju tekočine. Ta se največkrat uporabi na način, da se ta medij črpa v toplotni izmenjevalec klimata, kjer se na tak način hladi zrak, ki se tako ohlajen dovaja v prostore. Pri večjih sistemih se medij ohlaja v času nižje cene električne energije in shranjuje v hranilnike. Uporablja se jih tudi za točkovno hlajenje računalniških centrov ali dovajanje hladilnega medija na konvektorje. Pri hladilnih agregatih in zelo namenskih rešitvah se kot medij za prenos toplotne energije uporablja tudi hladilniški plin. Pogosteje pri hladilniških sistemih.

V kolikor se odločate za samostojno izvedbo nakupa klasične “split” klimatske naprave in ste se glede na vaše zahteve in finančne zmožnosti že odločili med klasično in invertersko klimatsko napravo, zahtevano energetsko učinkovitostjo ter imate že izdelane zahteve glede funkcionalnosti, ki jih mora naprava zagotavljati (vlažilec, ionizator zraka, filtriranje, možnost programiranja, tihost delovanja …), si lahko pri okvirnem izračunu potrebne moči hlajenja, pomagate s spodnjimi navodili, ki smo jih v našem podjetju izdelali na podlagi večletnih delovnih izkušenj ter ameriške potrošniške organizacije (Consumer Reports). Upoštevajoč vse dejavnike je najcenejša pravilno dimenzionirana klimatska naprava. Predlagamo, da se pred nakupom obrnete na naše svetovalce.

  1. Izmerimo in izračunamo površino prostora, ki ga želimo klimatizirati, v kvadratnih metrih (dolžina x širina). V kolikor vodi v sosednji prostor širši prehod, se površino prostorov sešteje.
    Izračun (vzorčen primer): 3 m x 4 m = 12 m2
  2. To površino pomnožimo z višino prostora v metrih, da dobimo prostornino – volumen prostora v kubičnih metrih (m3).
    Izračun: 12 m2 x 2.5 m = 30 m3
  3. Dobljeno število kubičnih metrov pomnožimo s številom, kot izhaja iz spodnje tabele in tako dobimo izhodiščno hladilno moč. V našem primeru, ko znaša kubitura našega prostora 30 m3, pomnožimo volumen z 50 W / m3.
    Izračun: 30 m3 x 50 W / m3 = 1.500 W oz. 1,5 kW

Tabela 1: Priporočena hladilna moč po kubičnem metru prostora
m3                          W
od 23 do 35             50
od 35 do 58             38
od 58 do 128           30
od 128 do 163         28
do 163 do 232         27

Za izračun končne hladilne moči je poleg osnovne moči potrebno upoštevati še nekatere druge dejavnike!

1. Pomembnejši dejavnik, ki ga je potrebno upoštevati pri končnem izračunu je vrsta izolacije stanovanja. Glede na vrsto izolacije zgoraj dobljeno moč pomnožimo z ustreznim faktorjem, kot izhaja iz tabele v nadaljevanju.
Izračun: v primeru povprečne izolacije našo izhodiščno moč (1,5 kW) pomnožimo z 1,3 in dobimo 1,95 kW.

Tabela 2: Kakovost izolacije / faktor
Kakovost         Faktor

Odlična              1,1
Zelo dobra         1,2
Povprečna         1,3
Slabša                1,4
Brez                   1,5

Opomba: Kot odlično izolacijo se razume primer, ko imamo na zidovih 20 cm izolacije ~ ca. 0,2 W/m2K; na strehi 25 cm izolacije ~ ca 0,15 W/m2K in izvedeno izolacijo tal z 12 cm izolacije ~ ca 0,3 W/m2K.

2. V primeru, da gre za prostor na južni ali jugo-zahodni strani z večjimi steklenimi površinami, se rezultat iz vrhnje točke pomnoži s faktorjem 1,1.
Izračun: 1,95 kW x 1,1 = 2,15 kW

3. V kolikor ti prostori predstavljajo tudi kuhinjo, je potrebno zaradi kuhinjskih aparatov in toplotnih teles vrhnjemu rezultatu prišteti 1,1 kW.
Izračun: 2,15 kW + 1,1 = 3,25 kW

4. Če v prostoru bivata več kot dve osebi, je potrebno gornjemu rezultatu prišteti še po 100W oz. 0,1 kW po dodatni osebi.

5. Prav tako je potrebno gornjemu rezultatu (poleg kuhinjskih aparatov, ki so v izračun že vključeni) prišteti še toplotno obremenjevanje s strani drugih aparatov, kot so: TV, računalniki in podobne naprave.